vinarstvo petrič vina s tradicijo slap vipavska dolina Petrič vina s tradicijo Slap 1778 vino Slovenija vino
 
 

Vinarstvo petric vina slap

 

 

KOLESARSKE IN POHODNIŠKE POTI

V naši prelepi Vipavski dolini imamo veliko možnosti za kolesarjenje po naravi, sprehode med vinogradi, po zgodovinskih poteh,... Zato vam ponujamo informacijske letake za lažjo organizacijo vašega predvidenega "izleta", po takih izletih pa se vedno prileže tudi kapljica žlahtnega vina Petrič in kaj dobrega za pod zob.

PREDLOGI ZA VAŠ IZLET

POHOD DO CERKVICE SV. PAVLA

Pohod (sprehod) do cerkvice Sv. Pavla poteka po poteh med vinogradi in nudi zelo lep razgled na celotno Vipavsko dolino. Priporočena smer pohoda je iz smeri Slap, ker ta poteka po stranskih poteh. Pohod traja 1,5 - 2 uri.

Med potjo lahko opazimo kapelico Sv. Cirila in Metoda, ki stoji med urejenimi slapenskimi vinogradi. Po pohodu med vinogradi pridemo na razgledni vrh, kjer stoji cerkvica Sv. Pavla (386 m)

Sv. Pavel

Ob cerkvici Sv. Pavla lahko uživaš najlepši razgled po celi Vipavski dolini, daleč po Krasu v Goriška Brda, pa celo v daljno Italijansko gorovje.
Kelti so prvi poselili ta čudoviti svet med Krasom in Trnovsko planoto, o čemer pričajo izkopanine keltskega grobišča. Arheologi domnevajo, da so na vrhu Sv. Pavla svoj tabor imeli tudi Rimljani. V Vinah, južno pod cerkvico so bile posajene prve trte (prihod Rimljanov). Od tu so se vinogradi razširili po vsej Vipavski dolini.

Najdišča so praviloma odkrita na pobočjih Trnovske planote ali na Vipavskih gričih, kjer je pokrajina prvotnim naseljencem nudila naravno zavetje pred raznimi sovražniki. Sv. Pavel nad Planino predstavlja eno najpomembnejšo arheološko točko iz obdobja bitke pri Frigidu.

PRVA SLOVENSKA KMETIJSKA ŠOLA 1873

Na Slapu pri Vipavi je bila leta 1873 ustanovljena Vinarska in sadjarska šola. To je bila prva slovenska kmetijska šola, njen prvi vodja pa je bil vipavski rojak Richard Dolenc, strokovnjak v vinarstvu in sadjarstvu. Šola pa je bila zaradi bližine enake kmetijske šole v Gorici ter zaradi neugodnih prometnih razmer in oddaljenosti od večjih središč leta 1886, po sklepu kranjskega deželnega zbora, premeščena na Grm pri Novem mestu.

 

GRAD NA SLAPU

Na južni strani cerkve na Slapu stoji grad, o katerem je glede nastanka še veliko neznanega. Po nekaterih podatkih naj bi ga leta 1220 sezidali malteški vitezi, ki so se tu naselili. Gospostvo je navedeno med nepremičninami v zapuščinskem inventarju Ane Margarete pl. Zweghenburg iz leta 1691.

Plošča na gradu

Takratni lastnik gradu, grof Karel Lanthieri je kranjski deželi odstopil svoje posestvo na Slapu, kjer je bila leta 1873 ustanovljena "Deželna sadjarska in vinarska šola", ki pa se je leta 1886 preselila na Grm pri Novem mestu, o čemer priča napis na kamniti plošči nad grajsko kolono na Slapu.

Med prvo svetovno vojno je grad kupil Rudolf Ferjančič, ki se je z Erzelja ob trgatvi 1919 preselil z družino na Slap. Grad je v celoti prenovil. Družina Ferjančič pa je tudi danes lastnik grajskih poslopij in posestva, kjer se izvaja ekološki način kmetovanja.

 

SLAPENSKI MOST

To je trdni most, ki ga je dal zgraditi grof Lanthieri.

 

CERKEV SV. MATIJE

Na vzpetem delu vasi Slap stoji župnijska cerkev Sv. Matije, ki je bila sezidana leta 1702, vendar pa je verjetno starejša.
V stene vzidane kamnite plošče z reliefnimi posvetilnimi križi, ki kažejo, da so malteški vitezi verjetno okrog leta 1220 poleg gradu zgradili še cerkev. Bogoslužje naj bi opravljali v staroslovenščini in v glagolici. Ohranjeni figuralni sklepniki v današnji cerkvi pričajo, da je gotsko cerkev, ki je bila leta 1702 prezidana, okoli leta 1480 zgradila škofjeloška stavbarska delavnica.

Leta 1756 je bila cerkev ponovno posvečena. Sedanjo zrelo baročno obliko z zvonikom pred fasado in kapelo je dobila sredi 18. stoletja. Ladjo in prezbiterij krijejo križni oboki nad profiliranimi venčnimi zidci in pilastri. V kamnitih baročnih oltarjih so obešene slike Mihaela Stroja iz petdesetih let 19. stoletja. V kapeli sv. Notburge je mogoče videti naslikani oltar, delo Franca Jelovška, oljna slika pa je stvaritev Valentina Janeza Metzingerja. Slike v lunetah je leta 1967 izdelal Tone Kralj. V zvoniku doni 2000 kilogramov težak zvon, ki je bil  leta 1706 ulit na Gočah.

Slapenska cerkev

MAJERIJA

Majerija je zaselek vasi Slap, sestavljen iz dveh domačij. Postavljena je izven strjene vasi ob vznožju hriba Planina in izstopa kot dominanta v vinogradniški krajini. Iz imena domačije je razvidno, de ja bila domačija sprva namenjena Majerju - oskrbniku zemljišč grofov Lanthierijev na Slapu. Ko so se ti odselili v Gorico, je domačija zaživela z družinami, ki so jo naseljevale. Prva poznana je bila družina Dominik, nato družina Krečič, od leta 1994 pa je hiša v lasti družine Tomažič. Hiša je zaščitena kot kulturni spomenik prve kategorije in je primer tipične zgornjevipavske domačije.

 

VIPAVA Z ZNAMENITOSTMI

V Vipavi si je mogoče ogledati naslednje znamenitosti:

  • Grad Lanthieri
  • Staroegipčanska sarkofaga
  • Stari trg
  • Tabor
  • Podskala- izvir reke Vipave
  • Dvorec Zemono
  • Stari grad nad Vipavo

 

Za več informacij se lahko obrnete na TIC Ajdovščina ali TIC Vipava.

 

 

 

 

  vina vipavska dolina